Po poročanju o povečanju prijav izbruhov afriške prašičje kuge (APK) je UVHVVR pripravilo predavanje, kjer so strokovnjaki opisali bolezen in predstavili biovarnostne ukrepe, ki preprečujejo okužbo domačih prašičev.
Predavanje se lahko ogledate v POSNETKU.
Afriška prašičja kuga – poziv k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov
Poročamo o povečanju prijav izbruhov afriške prašičje kuge (APK). Trenutno je razširjena v več regijah severne in osrednje Italije, vključno s Piemontom, Lombardijo in Emilijo-Romanjo. Na Hrvaškem se je bolezen pojavila predvsem v vzhodnih delih države, zlasti v Slavoniji in Baranji. Zadnji izbruh so zabeležili 19. septembra, kjer bodo zaradi ukrepov za zajezitev širjenja bolezni morali usmrtiti skoraj 12.000 prašičev!
Rejce ponovno pozivamo k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, kot so:
- razkuževanje rok, obleke in obutve,
- preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči,
- nakup živali iz preverjenih rej,
- omejevanje dostopa nepooblaščenih oseb do rej.
V primeru suma na APK (nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska ipd.) nemudoma obvestite svojega veterinarja.
Prijavljene izbruhe lahko spremljate na POVEZAVI.
Podatki o prijavah izbruhov afriške prašičje kuge (APK) v evropski informacijski sistem za poročanje (ADIS) kažejo, da se bolezen ponovno širi v evropskem prostoru. Več držav poroča o resnih težavah pri omejevanju širjenja in izkoreninjanju bolezni, ki povzroča veliko gospodarsko škodo v prašičjereji. Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija se v zadnjem času soočajo z večjim številom izbruhov, nekateri v večjih rejah. Na Hrvaškem se je bolezen tako pri divjih kot domačih prašičih razširila poleg Vukovarsko-sremske županije še po Osiješko-baranjski županiji.
V Sloveniji APK za zdaj še nismo zaznali. Da bi tako tudi ostalo, je ključno, da rejci, lovci ter vsi ostali, ki prihajajo v stik z domačimi prašiči, z odgovornim ravnanjem prispevajo k preprečevanju vnosa in širjenja bolezni. Biovarnostni ukrepi niso le priporočilo, temveč nujen pogoj za zaščito slovenskih rej prašičev in populacij divjih prašičev.
Pomembno vlogo pri preprečevanju širjenja bolezni imajo tudi lovci. Njihovo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov je ključno za preprečevanje vnosa APK med divje prašiče, ki lahko predstavljajo trajen vir okužbe, tako za domače kot za divje prašiče.
Vsak posameznik lahko s svojim ravnanjem pomembno prispeva k zaščiti slovenskega prašičerejskega sektorja.
Več informacij o bolezni in ukrepih najdete na: www.afriskaprasicjakuga.si
Pripravili: KGZS Zavod Ljubljana in UVHVVR