X
GO

EIP PROJEKT - PRIJAZNA (Pridelava jagodičja v zavarovanih prostorih)

Povzetek projekta

EIP PROJEKT - Izboljšanje zdravja parkljev in dobrobiti krav molznic z upoštevanjem vplivnih parametrov okolja

Povzetek projekta

 

EIP PROJEKT - KOŠEK (Poskusna pridelava avtohtonega semenskega materiala za različne tipe slovenskih travnikov)

Povzetek projekta

 

EIP PROJEKT - Optimizacija porabe energije pri reji govedi rjave pasme

Projekt EIP (Evropsko inovativno partnerstvo) z naslovom Optimizacija porabe energije pri reji govedi rjave pasme, se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz programa razvoja podeželja, podukrep 16.2: Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij iz PRP 2014- 2020.

Tematika projekta -  Optimizacija porabe energije na kmetijskem gospodarstvu;

Reja govedi je dejavnost, ki je s stališča rabe energije zelo potratna. Najbolj potratni pa je tisti del energije, ki na koncu ne privede do prireje mleka ali mesa. Da bi bilo čim manj neupravičeno porabljene energije, je potrebno optimizirati krmni obrok, izločiti gene, ki omejujejo potencial prireje mleka in mesa, ter vključiti gene v odbiro, ki spodbujajo izkoristek krme in zniževanje porabe energije.

Namen in cilji projekta

Optimizacija rabe energije bomo izvajali z dvema različnima pristopoma:

  • obravnava virov energije in oblikovanje navodil za prihranek

  • optimizacija krmnih obrokov

  • genotipizacija in vključevanje genov, ki znižujejo porabo energije na enoto produkta, v odbiro plemenskih živali

  • pregled možnosti za povečanje izkoristka mleka in mesa v procesu predelave v kvantitativnem in kvalitativnem smislu (dodani vrednosti)

Koordinator projekta (vodilni partner):

Kmetijsko gozdarska zornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana

Vodja projekta: Matija Rigler

Trajanje projekta: 12.5.2023 – 11.5.2025

Več dostopnih infromacij

 

EIP PROJEKT - KROTA (Izboljšanje naravovarstvenih učinkov kmetijskih pridelovalnih sistemov v Sloveniji)

 

Naslov projekta: Izboljšanje naravovarstvenih učinkov kmetijskih pridelovalnih sistemov v Sloveniji

Akronim: EIP KROTA

Trajanje projekta: 18. 05. 2022 – 18. 05. 2025

Odobrena sredstva: 249.919,20 €

Projekt je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 - Okolje in podnebne spremembe.

 

Vsebina projekta

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je triletni projekt (2022–2025) za izboljšanje ohranjenosti narave v kmetijski krajini. Namen projekta je izboljšanje stanja biotske pestrosti v okviru tipičnih proizvodnih sistemov v slovenskem kmetijstvu ter preizkus skladnosti ciljnih ukrepov za izbrane travniške habitatne tipe in vrste dvoživk, plazilcev, sesalcev in metuljev s tehnologijo pridelave žit, zelenjave, grozdja in jabolk ter prireje mleka in mesa (dojilje in goveji pitanci, ovce in prašiči).V projektu, ki je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 - Okolje in podnebne spremembe, sodeluje 14 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev.

Ohranjanje biotske pestrosti, habitatov in krajine je eden od devetih specifičnih ciljev Skupne kmetijske politike v programskem obdobju 2023–2027. Rezultati monitoringov vrst in habitatnih tipov kažejo na slabo stanje ohranjenosti tako na območjih Natura 2000 kot izven njih. Za izboljšanje stanja so potrebni novi pristopi v načinu kmetovanja, ki jih nameravamo preizkusiti v projektu.

 

Preizkus novih rezultatsko usmerjenih ukrepov

V projektu bomo pripravili podatkovne podlage in možne različice ukrepov za ohranjanje in obnovo populacij izbranih vrst dvoživk (hribski urh, veliki pupek, zelena rega in rosnica), plazilcev (zelenec, pozidna kuščarica in gož), metuljev (hromi volnoritec in repkarji) in sesalcev (hrček), ki so v svojem življenjskem ciklu pomembno vezani na kmetijske ekosisteme. Vse navedene vrste razen repkarjev so zaščitene po Habitatni direktivi (priloga 2 ali 4) in imajo upadajoče populacije na lokalnem ali nacionalnem nivoju ali pa njihov status zaradi pomanjkanja podatkov ni znan.

Pilotno bomo preizkusili tudi ukrepe za obnovo dveh travniških Natura 2000 habitatnih tipov (6210 in 6510), ki sta glede na zadnje poročilo po Habitatni direktivi za obdobje 2013 -2018 v slabem stanju (ocena U2) tako v alpski kot kontinentalni regiji.

Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo morebitno vključitev v instrumente kmetijske politike. Poseben poudarek bo namenjen dvigu usposobljenosti kmetijskih svetovalcev in zainteresiranih kmetijskih gospodarstev. Vzpostavili bomo spletno stran o naravi prijaznem kmetovanju, ki bo vključevala praktična navodila in primere dobrih praks iz izbranih EIP in drugih projektov ter bo služila kot trajno nacionalno stičišče informacij na področju varstva narave v kmetijstvu.

Predlagani ukrepi imajo širše pozitivne okoljske učinke na področju izboljšanja rodovitnosti tal in zmanjševanja erozije, varstva vodnih virov in blaženja ter prilagajanja na podnebne spremembe.

 

Pristop projekta

Praktični preizkus in analiza izvedljivosti ukrepov bosta potekala v petih različnih statističnih regijah in bosta vključevala:

  • pripravo ustreznih podatkovnih podlag in zapolnitev podatkovnih vrzeli s ciljnimi popisi stanja,
  • praktični preizkus rešitev in sistema vrednotenja uspešnosti ukrepov na pilotnih območjih,
  • vzpostavitev učinkovite komunikacije med raziskovalci, svetovalci in kmeti pri izvajanju ukrepov na terenu,
  • analizo izvedljivosti s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami, v katero je vključeno večje število uporabnikov, ob upoštevanju naravnih in družbenih razlik med posameznimi območji. 

Z namenom preizkusa ukrepov v različnih pogojih, smo v projekt povabili kmetijska gospodarstva iz petih statističnih regij: pomurska regija, podravska regija, posavska regija, osrednjeslovenska regija in jugovzhodna Slovenija. V vseh regijah so določena območja vključena v omrežje Natura 2000 oz. so uvrščena v različne vrste zavarovanih območij. Konkretno so površine kmetijskih gospodarstev, članov partnerstva, vključene v Krajinski park Goričko in Krajinski park Središče ob Dravi.

Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo vključitev v instrumente kmetijske politike. Izvedli bomo več delavnic in demonstracij projektnih rešitev za kmetijska gospodarstva ter strokovnjake, pripravili ciklus 6 spletnih strokovnih dogodkov, videoposnetek s predstavitvijo pridobljenih projektnih znanj ter pripravili priročnik. Poleg tega bomo v projektu vzpostavili tudi spletno stran o naravi prijaznemu kmetovanju, ki bo omogočala trajnostno razširjanje rezultatov projekta. Rezultate projekta bomo na projektnih in drugih območjih v Sloveniji razširjali tudi s pomočjo različnih medijev in javnih dogodkov.

 

Partnerji:

E-ZAVOD (vodilni partner)

Nacionalni inštitut za biologijo

Univerza v Ljubljani

Center za kartografijo favne in flore

KGZS Zavod Ljubljana

KGZS Zavod Murska Sobota

Jeruzalem SAT

Kmetija Beci

Kmetija Gregorc

Kmetija Jančar

Čebelarstvo Kapun

Kmetija Cerar

Sadjarstvo Škof

U-centrix

 

Povezave

Članek - Izboljšanje naravovarstvenih učinkov kmetijskih pridelovalnih sistemov v Sloveniji