X
GO

Naziv intervencije: IRP38: Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno

Naziv operacije: AKIS partnerstvo za uvedbo digitalnih in robotskih tehnologij v rastlinsko pridelavo

Projekt je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027.

Trajanje: 19.6.2025 – 19.6.2029
Odobrena sredstva: 1.999.979,86 €

Partnerji:

  • Kmetijski inštitut Slovenije (vodilni partner)
  • Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
  • Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
  • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za robotiko
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
  • KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
  • KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota
  • Šolski center Ptuj – Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo
  • Allium z.o.o., - so. p.
  • Jeruzalem Ormož SAT d.o.o.
  • ŽIPO Lenart d.o.o.
  • PP Agro d.o.o.
  • Kmetija Burger
  • Ekološka kmetija PeTiDa
  • Kmetija Vitez
  • Kmetija Močnik
  • Kmetija Bogovič

 

Kratek opis:

Slovensko kmetijstvo se sooča z velikimi izzivi, kot so razdrobljenost kmetij, staranje kmečkega prebivalstva, vplivi podnebnih sprememb in nizka stopnja digitalizacije. Ti dejavniki zmanjšujejo produktivnost in ogrožajo dolgoročno trajnost kmetijske pridelave. Projektni konzorcij bo s povezovanjem znanstvenih institucij, svetovalnih služb in kmetov razvijal in uvajal digitalne ter trajnostne prakse, ki bodo krepile konkurenčnost in odpornost slovenskega kmetijstva. S postavitvijo poskusno-demonstracijskih lokacij po Sloveniji, vključevanjem novih tehnologij in ciljno usmerjenim izobraževanjem bo projekt omogočil prehod v zeleno, podnebno odporno in digitalno kmetijstvo.

Osredotočili se bomo na tri ključne vsebinske sklope:

  • Aero kmetijstvo: Razvoj in implementacija metod foliarnega gnojenja, natančnega apliciranja sredstev za varstvo rastlin ter uporaba brezpilotnih letalnikov za izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje okoljskega odtisa.
  • Robotika v kmetijstvu: Preizkušanje robotskih sistemov za pripravo tal, okopavanje, uporabo UV-C tehnologije v trajnih nasadih, precizno aplikacijo sredstev za varstvo rastlin ter nadzor in manipulacijo rastlin in sadežev.
  • Digitalizacija v kmetijstvu: Digitalizacija tal, razvoj preskripcijskih map, testiranje platform za beleženje delovnih procesov in vzpostavitev centralizirane ITC platforme za izmenjavo znanja.

Cilji:

  • Povezovanje znanja: Vzpostavitev vsaj 3 trajnih partnerstev med raziskovalci, svetovalci in kmeti za digitalizacijo in robotizacijo.
  • Vzpostavitev infrastrukture: Ustanovitev vsaj 5 poskusno-demonstracijskih lokacij za prenos znanja in tehnologij v prakso. Vzpostavitev in opremljanje poskusno-demonstracijskih objektov in poligonov na najmanj 3 lokacijah.
  • Razvoj tehnoloških rešitev: Oblikovanje najmanj 3 prilagojenih rešitev za digitalizacijo in robotizacijo, zasnovanih po potrebah kmetov.
  • Prenos znanja: Izvedba najmanj 2 letnih izobraževanj in vključitev vsaj 150 kmetov v izobraževalne programe.
  • Digitalna platforma: Vzpostavitev interaktivne spletne platforme za izmenjavo znanja in rezultatov.
  • Zeleni prehod: Razvoj sistemskih rešitev za zmanjšanje rabe virov, emisij toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam.
  • Kroženje podatkov: Vpeljava sistema za zbiranje in analizo kmetijskih podatkov na vsaj 9 kmetijah za izboljšano odločanje.

Pričakovani rezultati:

  • Izboljšan ukrep za precizno gnojenje in škropljenje (PGS): S testiranjem napredne mehanizacije, opremljene z GNSS (globalni navigacijski satelitski sistem) in sekcijskim zapiranjem, bomo pripravili predlog za tehnično nadgrajen in učinkovitejši ukrep PGS.
  • Zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS): Z uvajanjem brezpilotnih letalnikov za izdelavo preskripcijskih map, natančnim škropljenjem in robotskimi sistemi za obdelavo tal bomo na sodelujočih kmetijah dosegli približno 10 % zmanjšanje uporabe FFS.
  • Večja produktivnost in učinkovitost kmetij: Z uporabo robotike, digitalnih orodij za načrtovanje pridelave in preciznih tehnologij pričakujemo 10 % povečanje produktivnosti določenih delovnih procesov. Poleg tega bo optimizacija rabe virov in zmanjšanje stroškov dela za 15 % izboljšala konkurenčnost in finančno stabilnost kmetij.

Povzetek projekta