X
GO
Živinoreja   ●   Kontrola prireje   ●   Govedo

Kontrola proizvodnosti pri govedu

V osnovi sta v  govedoreji poznani  kontrola prireje mleka in kontrola prireje mesa. Kontrolo prireje mleka izvajamo pri kravah, ki jih rejci redijo za prirejo surovega  mleka za trg. Večina proizvajalcev mleka le tega proda znanim kupcem - zadrugam, mlekarnam, manjši del rejcev pa ima registrirano prodajo in predelavo na domu. Kontrolo mleka izvajamo pri črno beli pasmi kot specializirani pasmi za prirejo mleka ter kombiniranih pasmah; to je Rjava, Lisasta in edini slovenski avtohtoni pasmi Ciki.

Mesno kontrolo izvajamo pri specializiranih mesnih pasmah Limouzin in Šarole in deloma pri kombiniranih  pasmah z zbiranjem moških potomcev  za progeni test.

Namen kontrole je ugotavljanje proizvodnih parametrov v pogojih reje, ko se  poleg genetskih vrednosti v veliki meri pokažejo okoljski vplivi na proizvodnje parametre. Pri mlečni kontroli izvajamo metodo AT4 kontrole, ki je merodajna metoda po ICAR klasifikaciji. V osnovi je to metoda, ko se kontrola izvaja enkrat mesečno(±7 dni), pri eni molži izmenjavajoče med jutranjo in večerno molžo. Ob kontroli se meri količina namolženega mleka v kg na 0,1kg natančno, odvzame proporcionalni del vzorca za laboratorijske analize in zapiše čas predhodne molže.

Pri mesni kontroli, ki jo izvajamo na kmetijah, kjer redijo krave dojilje za prirejo mesa ugotavljamo naslednje parametre:

  • Rojstno težo novorojenih živali
  • Težo telet ob starosti 90 dni (± 45 dni)
  • Težo telet ob starosti 210 dni (± 45 dni)

Rojstna teža je pokazatelj prenatalne rasti živali in je v veliki meri pogojena z lastnostmi pasme oziroma staršev.

Ob starosti 90 dne izmerimo težo teleta na katero v veliki meri vpliva mati, ko tele pri njej sesa mleko in prav količina mleka ima odločilno vlogo na prirast.

Ob starosti 210 dne ugotavljamo težo na katero ima določen vpliv tudi okolje, ko tele v veliki meri zaužije poleg mleka matere tudi drugo krmo, lahko je paša, seno ali koncentrati.  Posredno tako ugotavljamo sposobnost živali prehoda iz sesnega teleta na samostojnega prežvekovalca.

Pri kombiniranih pasmah je ugotavljanje, tako proizvodnih parametrov mlečnosti kot prirasta telet v praksi zelo oteženo oziroma se ne izvaja, imamo pa zato vpeljan tako imenovani progeni test potomcev, kjer po posameznem biku v določenem času  zberemo določeno število sinov – polbratov in jih testiramo na klavne lastnosti v tako imenovani  progeno testni postaji.

> Kontrola proizvodnsti mesa

> Kontrola proizvodnosti mleka