Čeprav je koruza v preteklosti veljala za kulturo z enostavno pridelavo in zanesljivim pridelkom, se v zadnjih letih sooča s številnimi izzivi. Poleg vse pogostejših vremenskih ekstremov, kot so suše, neurja in toča, njen pridelek ogrožajo tudi različni škodljivci. Že v spomladanskem obdobju so nekateri posevki na določenih območjih utrpeli večje izgube zaradi talnih sovk, ponekod pa so škodo povzročili tudi polži in vrane. V zadnjih tednih pa številni pridelovalci opažate poškodbe na listih, ki so večinoma posledica napadov koruzne vešče in koruznega hrošča.
Koruzni hrošč se je predvsem na območjih z več posejane koruze na kupu precej razpasel. Ob večjih napadih so se hrošči lotili koruzne svile, ki je ključna pri oplodnji koruznega storža. Če je poškodovana svila, do oploditve ne more priti, zato se na teh površinah pričakuje pojav praznih storžev oz. bodo na njih zrna bolj redka. Kolobar je eden glavnih in najbolj učinkovitih preventivnih ukrepov proti mnogim škodljivim organizmom. Kmetije z manj kot 10 ha njiv sicer niso obvezane h kolobarjenju, vseeno se priporoča, da v naslednjem letu ni posevka koruze na površinah, kjer je napad koruznega hrošča velik.
V ta namen je KIS pripravila kratka NAVODILA.
Pripravil: Jernej Lončar