Novice

V letu 2023 ste se odločili za izvajanje ene ali več intervencij kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) ali lokalne pasme in sorte (LOPS) in/ali ekološkega kmetovanja in/ali ekološkega čebelarjenja (EK in/ali EKČ).

V obdobju obveznosti izvajanja teh intervencij, torej v petih letih, morate opraviti skupno 25 šolskih ur usposabljanj, od tega 15 ur v prvih treh letih trajanja obveznosti.

Če ste vstopili v EK in/ali EKČ leta 2023, morate 15 ur usposabljanj opraviti do konca leta 2025.

S 1.9.2025 se je začel obračunavati tudi prispevek za sektorsko promocijo pridelkov in izdelkov IK iz žit in ajde.

Pozivamo vas, da se vključite v shemo IK in pričnete s pridelavo žit in ajde po zahtevah specifikacije IK. Pred setvijo se prijavite v postopek certificiranja pri enem izmed treh certifikacijskih organov: Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (Inštitut KON-CERT) ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM).

Tudi v letu 2025 testiramo zrelost jabolk in ocenjujemo obiralna okna po regijah v Sloveniji. Pri pregledu tabele bodite pozorni na opozorila na koncu tabele! Aktualne tabele:

Testiranje zrelosti - 7.10.2025 Fuji Braeburn Drugo

Testiranje zrelosti - 1.10.2025 FUJI

Testiranje zrelosti -  1.10.2025 BRAEBURN

Testiranje zrelosti -  1.10.2025 DRUGO

Letošnja zbiralna akcija odpadnih FFS in embalaže bo potekala med 1. 10. in 1. 12. 2025.

Okvirno količino, lokacijo prevzema in svoje kontaktne podatke (podjetje, telefon, e-naslov) za odpadno embalažo javite na e-naslov katja.kresse@fitofarmacija.si, za odpadna FFS pa eva.lipovz.ancik@slopak.si. Naročila oddajte do 30. 9. 2025.

Podrobnosti si preberite v OBVESTILU.

Poročamo o povečanju prijav izbruhov afriške prašičje kuge (APK). Trenutno je razširjena v več regijah severne in osrednje Italije, vključno s Piemontom, Lombardijo in Emilijo-Romanjo. Na Hrvaškem se je bolezen pojavila predvsem v vzhodnih delih države, zlasti v Slavoniji in Baranji. Zadnji izbruh so zabeležili 19. septembra, kjer bodo zaradi ukrepov za zajezitev širjenja bolezni morali usmrtiti skoraj 12.000 prašičev!

Slika: Jug Cigoj

Rejce ponovno pozivamo k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, kot so:

• razkuževanje rok, obleke in obutve,
• preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči,
• nakup živali iz preverjenih rej,
• omejevanje dostopa nepooblaščenih oseb do rej.

V primeru suma na APK (nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska ipd.) nemudoma obvestite svojega veterinarja.

Prijavljene izbruhe lahko spremljate na POVEZAVI.

Rejci drobnice, ki se soočate s posledicami bolezni bodrikastega jezika, lahko uveljavljajte višjo silo na ARSKTRP na ukrepe, ki so povezani z obtežbo oz. številom živali na kmetijskem gospodarstvu. Višjo silo je potrebno javiti pravočasno, hkrati pa predložiti dokazila o odvozu kadavrov in veterinarskega poročila, račune, izvide ipd. Prilagam navodila za javljanje višje sile zaradi bolezni Modrikasti jezik za leto 2025 in obrazec.

Začela se je sezona siliranja koruzne silaže. Za pomoč pri uspešnem spravilu, vas vabimo, da si preberete spodnja tehnološka navodila:

Pomen dolžine rezi, zrezanosti cele rastline in zdrobljenosti zrn pri koruzni silaži

Kako določimo sušino in zrelost koruze za siliranje

Zakaj je pomembna dobra zdrobljenost zrnja v koruzni silaži? 

Čeprav je koruza v preteklosti veljala za kulturo z enostavno pridelavo in zanesljivim pridelkom, se v zadnjih letih sooča s številnimi izzivi. Poleg vse pogostejših vremenskih ekstremov, kot so suše, neurja in toča, njen pridelek ogrožajo tudi različni škodljivci. Že v spomladanskem obdobju so nekateri posevki na določenih območjih utrpeli večje izgube zaradi talnih sovk, ponekod pa so škodo povzročili tudi polži in vrane. V zadnjih tednih pa številni pridelovalci opažate poškodbe na listih, ki so večinoma posledica napadov koruzne vešče in koruznega hrošča.

Koruzni hrošč se je predvsem na območjih z več posejane koruze na kupu precej razpasel. Ob večjih napadih so se hrošči lotili koruzne svile, ki je ključna pri oplodnji koruznega storža. Če je poškodovana svila, do oploditve ne more priti, zato se na teh površinah pričakuje pojav praznih storžev oz. bodo na njih zrna bolj redka. Kolobar je eden glavnih in najbolj učinkovitih preventivnih ukrepov proti mnogim škodljivim organizmom. Kmetije z manj kot 10 ha njiv sicer niso obvezane h kolobarjenju, vseeno se priporoča, da v naslednjem letu ni posevka koruze na površinah, kjer je napad koruznega hrošča velik.

V ta namen je KIS pripravila kratka NAVODILA.

Pripravil: Jernej Lončar