Baza znanja in koristne informacije

NOVO! Na KGZS – zavodu Ljubljana bo od 1. 2. 2026 na novo v ponudbi analitična diagnostika testa na brejost iz vzorcev mleka!

Določanje beljakovinskega markerja za brejost v mleku

DG lait/Milk ELISA test se uporablja za zgodnjo diagnostiko brejosti. Test temelji na kvantitativnem določanju beljakovinskega markerja. Občutljivost testa (verjetnost, da bo test pozitiven pri brejih kravah) je 99,6%. Specifičnost testa (verjetnost, da bo test negativen pri kravah, ki niso breje) je 99,1%. Test omogoča zanesljivo zgodnjo diagnostiko brejosti in zmanjšanje poporodnega premora oz. dobe med telitvama ter posledično učinkovitejšo prirejo mleka.

Princip testa

Beljakovinski marker za brejost se določa s pomočjo encimsko-imunskega testa ELISA. Vzorci se vnesejo v posodice, ki so prevlečene s specifičnimi protitelesi. Po večkratni inkubaciji s specifičnimi reagenti, ki omogočajo detekcijo beljakovinskega markerja, se rezultati preberejo z ELISA bralcem. Rezultati se preberejo iz umeritvene krivulje standardov, ki je pripravljena po principu enostavne linearne regresije. Inkubacijski čas znaša približno 3 ure.  Izvedba celotne analize s pripravo in z vnosom podatkov pa traja približno 5 ur.

Vzorčenje

Za uspešno diagnostiko brejosti z DG lait/Milk ELISA testom je izjemno pomembno, da vzorci mleka primerni za preiskavo.

1. Za diagnostiko brejosti po tej metodi so primerni vzorci mleka odvzeti 28. dan ali več po osemenitvi in najmanj 90 dni po zadnji telitvi.
2. Za preiskavo so primerni sveži, zamrznjeni ali konzervirani (bronopol …) vzorci mleka. Neustrezni vzorci mleka (kisli, nečisti, kontaminirani z antibiotiki) niso primerni za preiskavo in se zato ob sprejemu zavrnejo ali izločijo kasneje.
3. Če je vzorec mleka odvzet s strani rejca, priporočamo, da se vzorec mleka čimprej ohladi na temperaturo (2 – 8 °C ) in se na tej temperaturi hrani do oddaje v laboratorij. Vzorci mleka se ob sprejemu v laboratoriju do izvedbe preiskave konzervirajo z bronopolom.

Interpretacija rezultatov

Nepravilni rezultati so predvsem posledica neustreznih vzorcev (glej poglavje Vzorčenje) in embrionalne smrtnosti. Rezultate poročamo v enotah proteinov za posamezno kravo oziroma pozitivno (+) za krave, ki so breje in negativno (-) za krave, ki niso breje. Ponovna preiskava je priporočljiva predvsem pri pozitivnih rezultatih med 350–750 (oznaka '*'). Preiskavo lahko ponovimo že po 2 tednih.

Označevanje vzorcev

Vzorci mleka za diagnostiko brejosti morajo biti ustrezno označeni z identifikacijo številke krave, naslovom imetnika ... Vzorce mleka iz terena mora spremljati izpolnjen obrazec »SPREMNI DOPIS ZA VZORCE MLEKA - ZGODNJE UGOTAVLJANJE BREJOSTI V MLEKU«, z vsemi potrebnimi podatki.

Preiskava se izvaja enkrat ali večkrat tedensko, odvisno od števila prispelih vzorcev. Pridržujemo si pravico do spremembe termina izvedbe preiskave zaradi premajhnega števila vzorcev in nepredvidenih ali izrednih okoliščin.