X
GO

Baza znanja in koristne informacije

Preverite koristne nasvete za osemenjevanje, pogosta vprašanja in odgovore, arhiv preteklih katalogi bikov in druge koristne informacije.

 

Nasveti in pogosta vprašanja

Tehnološki list - Preverimo obroke

Tehnološki list - Preverimo obroke

Kako lahko s pomočjo podatkov o vsebnosti maščob v mleku sklepamo na morebitne napake v prehrani molznic?

Večino rejcev krav molznic mora preveriti obroke, po večji spremembi vrste in količine krme. Še posebej to velja za črede, kjer so molznice iz zimskega obroka prešle na pašo ali na krmljenje s prilastom oz. zeleno krmo. Enako velja za tiste, ki jim je zmanjkalo koruzne silaže in krmijo kravam za osnovni obrok travno silažo in seno.

Kot je poznano že večini rejcev, ki so vključeni v AP mlečno kontrolo, dobijo vsak mesec domov izpis iz Kmetijskega inštituta Slovenije oz. GSS. Kontrola mlečnosti oz. podatki o količini mleka in njeni sestavi, so prvenstveno namenjeni pridobivanju podatkov za selekcijske namene.

S podatki o mlečnosti in sestavi mleka pa si je mogoče pomagati tudi pri vodenju prehrane krav molznic, pri odkrivanju presnovnih motenj in obolenj vimena. Z vsebnostjo maščob in beljakovin v mleku in njunega medsebojnega razmerja ter vsebnostjo sečnine v mleku, lahko ugotovimo morebitne napake v prehrani. Ti podatki nam povedo ali je obrok ustrezen za živali glede na njihovo mlečnost, stadij laktacije, letni čas itd.

Na podlagi teh podatkov lahko tudi posumimo na posamezne presnovne bolezni, kot so acidoza ali zakisanje vampa, ketoza, bolezni parkljev itd. Strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) so pred nekaj leti pripravili zelo uporabno metodo, pri kateri je s pomočjo analize oziroma sestave mleka ter nekaj novih dognanj s področja prehrane molznic, možno odkrivati napake pri krmljenju molznic.

Kako lahko s pomočjo podatkov o vsebnosti maščob v mleku sklepamo na morebitne napake v prehrani molznic?

Običajne vrednosti maščobe v mleku znašajo okoli 4 %. Previsoka vsebnost maščob v mleku to je 5 % ali več, predvsem v prvem mesecu po telitvi, so lahko znak prekomernega črpanja telesnih rezerv. Iz takega stanja se običajno razvije presnovna bolezen ketoza, ki zaradi pomanjkanja energije v obroku privede do resnih poškodb jeter in celo pogina živali.

Na vsebnost maščob vplivata predvsem vsebnost energije in delež strukturne vlaknine v obroku. Padec maščobe v mleku pod 3,5 % ali še nižje je lahko posledica pomanjkanja vlaknine v obroku. To se zelo pogosto zgodi ravno v poletnem času oziroma spomladi pri prehodu na pašo ali pri krmljenju zelene krme (prilast). Mlada paša in zelena krma vsebujeta zelo malo vlaknine, ta pa je zelo pomembna za nastanek maščob v mleku. Zato moramo kravam v obroku zagotoviti zadostno količino krme, ki vsebuje večji delež vlaknine in suhe snovi. To je lahko malo starejše seno ali pa slama.

Na znižanje maščobe v mleku vpliva tudi prevelika količina krme v obroku, ki vsebuje veliko lahko topnih ogljikovih hidratov, zlasti škroba.
V primeru, ko dokrmljujemo močna krmila, moramo biti zelo previdni pri količini in sestavi močne krme. Velik delež močne krme v obroku, pospeši predvsem nastajanje propionske in tudi mlečne kisline v vampu. Ti dve kislini pa močno znižata Ph vampa in povzročita zakisanje vampa. Nizek Ph poruši ravnovesje mikroorganizmov v vampu, kar povzroči poslabšano delovanje prebavil in izkoriščanje krme.

Posledice so vidne predvsem kot obolenja parkljev, plodnostne motnje in seveda znižana proizvodnja. Do teh težav prihaja predvsem pri visoko proizvodnih kravah, ko se ne moremo izogniti večjim količinam močne krme. Zlasti pri poletnem obroku s pašo in prilastom, ko smo prisiljeni predvsem, če nam zmanjka koruzne silaže, vključevati večje količine močne krme.

V spomladanskem in poletnem času se pogosto srečamo tudi z nizko vsebnostjo beljakovin v mleku. Znižanje beljakovin (v tem obdobju) je največkrat odraz spremenjenih obrokov.

Kje je razlog nizkih beljakovin v mleku lahko preverimo tako, da preverimo v mleku tudi vsebnost sečnine. Analizo mleka na sečnino je potrebno posebej naročiti kontrolorjem in tudi doplačati.

Na podlagi vsebnosti sečnine lahko sklepamo na energijsko beljakovinsko izravnanost obroka.

Za krave z veliko mlečnostjo, ki dobijo v obroku pretežno pašo oziroma krmo s travinja ali krave, ki dobijo v obrokih preveč beljakovinskih koncentratov je značilno da imajo nizko vsebnost beljakovin pod 3,2 % in visoko vsebnost sečnine nad 30 mg /100 ml mleka ali več kot 30% (odvisno od laboratorija,ko opravi analize). Prevelika vsebnost sečnine v mleku je kazalnik prevelikih količine amonijaka v vampovem soku. To izkazuje, da so te živali glede na svoje potrebe pomanjkljivo oskrbljene z energijo in presnovljivimi beljakovinami, presežena pa je potrebna količina v vampu razgradljivih beljakovin. Ta se pretežno nahajajo v mladi zeleni krmi. V kolikor ne oskrbimo živali z zadostno količino energije, to je predvsem sladkorji in škrobom, se v vampovem soku tvori prevelika količina amoniaka.

S tem obremenjujemo presnovo živali, predvsem jetra, pogosto pride do motenj v reprodukciji. Zaradi velikih koncentracij dušika v seču je v hlevu povečana vsebnost amonijaka v zraku, kar ni ugodno za počutje in zdravje ljudi in živali.
Pri teh kravah priporočamo izboljšanje energijske vrednosti obroka. Živalim ponudimo več koruzne silaže oziroma močne krme z veliko vsebnostjo energije in majhno vsebnostjo beljakovin, t.j. koruzno zrnje, žita, pesni rezanci itd. Vsi rejci dobijo skupaj z mesečnimi izpisi o kontroli mlečnosti grafični prikaz razmerja med maščobami in beljakovinami v mleku (M/B ), ter kratko navodilo za razumevanje teh podatkov.

Rejci lahko za vsako kravo posebej razberejo ali so primerno oskrbljene s hranilnimi snovmi, oziroma če ustrezno vodijo prehrano pri vseh molznicah. Tisti rejci, ki se odločijo za analizo sečnine, dobijo tudi grafični prikaz o vsebnosti sečnine.

Oba prikaza sta prirejena tako, da je mogoče glede na razporeditev posameznih krav v različna polja sklepati na oskrbljenost živali z energijo in beljakovinami.

Opozoriti je potrebno, da lahko pride do napak pri posameznih vzorcih ter, da so možna odstopanja pri posameznih živalih. Zato je najbolje, če upoštevamo povprečje več živali (npr. štirih). Krave z različnimi potrebami obravnavamo ločeno. Najprej pregledamo, kje so krave po telitvi, te so najzahtevnejše. Metoda je primerna za grobo odkrivanje napak v prehrani živali, nikakor pa ni nadomestilo za računanje obrokov. Velja pravilo, da najprej sestavimo obrok, nato pa na podlagi sestave mleka preverimo, ali je obrok ustrezen.

Zaželeno je tudi, da se sočasno upošteva izgled živali oziroma njihova kondicija. Prav tako nam lahko marsikaj pove o ustreznosti prehrane krav izgled izločenega blata. Znano je namreč, da se lahko zelo hitro (48 ur) ob spremembi obroka napake v obroku vidijo v izločenem blatu. Na osnovi čvrstosti in barve blata lahko ugotovimo ali so živali primerno oskrbljene z vsemi hranili, če živali ta hranila iz obroka tudi izkoristijo in če imajo živali na voljo dovolj vode.

Če rejci nimajo znanja o prehrani molznic, priporočamo, naj se pred večjim posegom v obrok posvetujejo s strokovnjakom za prehrano živali. Ob sumu na prisotnost bolezni pa posvetujejo z veterinarjem.

Kmetijska svetovalka – specialistka za živinorejo Jasmina Slatnar, univ. dipl.inž. zoot.

Nazaj na seznam

Arhiv katalogov