Špargelj je trajnica in je kot takšna vsaj 10-15 let na istem zemljišču.
Za špargelj izberemo lažja tla, ki se spomladi hitreje ogrejejo in omogočajo hitrejše odganjanje poganjkov, ki so zato mehkejši in manj vlaknati. Za obeljeni špargelj ali beluš je pomembno, da so tla peščena, brez kamenja, sicer so poganjki lahko deformirani. Zemljišče mora biti propustno in odcedno. Pomanjkanje zraka v tleh še povečuje občutljivost na napade parazitov, kar povzroča drobnejše poganjke. V glinenih in težkih tleh so poganjki vlaknati in grenki.
Pred zasnovo špargljišča ne priporočamo sajenja gomoljnic, korenovk ali detelje, sicer tvegamo okužbo nasada s talno glivo rizoktonijo. Ponovno lahko zasadimo šparglje na isto mesto šele 10 let po izkrčitvi starega nasada. Če imami na njivi pred sajenjem veliko večletnih plevelov, moramo le-te primerno uničiti npr. z glifosatom.
Gnojenje
Pridelek 6,5 t/ha zahteva 140 kg dušika, 50 kg fosforja, 140 kg kalija, 10 kg kalcija (CaO) in 10 kg magnezija (MgO).
Gnojenje s hlevskim gnojem je navadno omejeno na leto sajenja sadik. Dodatna dognojevanja z organsko snovjo naj bi potekala v nadaljevanju vsako drugo leto v količini 30 t/ha.
Celotno količino dodanega dušika razdelimo na tri obroke, prvo takoj po obiranju, zadnje dognojevanje pa ne sme biti po 15. juliju, kajti s tem bi vzpodbudili ponovno rast poganjkov.
Sajenje
Gostota sajenja je odvisna od načina vzgoje in uporabe mehanizacije. Beljeni špargelj zahteva večji medvrstni prostor (1,8 - 2,5 m), da lahko nad vrstami oblikujemo grebene, iz katerih pobiramo obeljene poganjke, sicer pa prilagodimo širini traktorja plus 30 cm na vsaki strani za pas pod rastlinami. V vrsti sadimo navadno na razmaku 20 - 30 cm. Običajni sklop rastlin je 12.000 do 15.000 sadik na ha. Zeleni špargelj lahko sadimo gosteje.
Sadike sadimo v jarke, ki naj bodo pri dnu široki vsaj 25 cm in prav toliko globoki. Na lažjih tleh naj bo globina večja. Sadika se z leti dviguje. Jarke običajno oblikujemo z plugom jarkačem. Pri sajenju ne prikrajšujemo korenin. Polagamo jih tako, da so brsti na sadiki usmerjeni v smeri vrste, korenine pa razdeljene na oba dela jarka. Jarke zasipamo postopoma, najprej 5 - 10 cm, nato tekom vegetacije ob vsakokratni obdelavi tal proti plevelom.
Zemljišče popolnoma zravnamo jeseni, po odstranitvi nadzemnih delov špargljev (navadno v novembru po prvih slanah pokosimo na 3 - 4 cm), ki jih zaradi širjenja bolezni in škodljivcev zažgemo.
Pobiranje
V tretjem letu po sajenju začnemo s pobiranjem in pobiramo le 14 dni. Običajno se pobira špargelj 60 dni, nato pustimo vse nove poganke za prehrano in krepitev korenin ter zasnovo poganjkov za naslednje leto. Režemo z za to pripravljenim posebnim nožem. Pazimo, da poganjek odrežemo pri osnovi, kajti na ostankih poganjkov v zemlji se nam lahko razvijejo bolezni. Pobiranje končamo tako, da ohranimo vsaj 5poganjkov, s katerimi rastlina akumulira dovolj hrane.
Nadaljna oskrba
Skrbimo za zdrav nasad še v mesecu septembru in oktobru, kajti ravno takrat je pomemben čas za razvoj poganjkov. Pozorni moramo biti na pojav rje (Quadris, Polyram), stemfilijuma in špargljeve muhe (Perfekthion), ki se pojavi lahko že v juniju. Vsekakor pa je v jesenskem času priporočljivo škropljenje z bordojsko brozgo ali drugimi žvepleno bakrenimi pripravki.
Kmetijska svetovalka – specialistka za zelenjadarstvo
Ana Ogorelec, univ. dipl. ing. kmet.
Tehnologija Šparglji (.pdf)