Prehrana krav molznic v vročih poletnih dneh
V poletnem času, ko se temperature zraka močno dvignejo, se zelo poslabša splošno počutje živali. Krave molznice se najbolje počutijo v temperaturnem območju med –40 C in +18 0 C. Prvi blagi znaki vročinskega stresa se pojavijo že pri temperaturi 220 C in pri 95% relativni zračni vlagi. Pri temperaturi nad 280C in zračni vlagi nad 50% se pri kravah molznicah zmanjša ješčnost in količina prirejenega mleka. Prav tako pade vsebnost maščobe in beljakovin v mleku, močno se zmanjša odpornost živali in poveča dovzetnost za razna obolenja, predvsem na vimenu. Živali se takrat tudi težje obrejijo.
Vseh negativnih vplivov visokih poletnih temperatur ne moremo odstraniti. Z nekaj ukrepi lahko občutno zmanjšamo in preprečimo najhujše posledice vročinskega stresa.
V vročih dneh je predvsem pomembno, da imajo krave poleg dovolj hrane, na voljo tudi dovolj sveže vode. Živali potrebujejo 2-4 litre vode za vsak izločen liter mleka. Pri močno povišanih temperaturah okolja se močno poveča poraba vode. Pri temperaturi okolja okoli 200 C potrebujejo krave za vzdrževanje in za prirejo 27 litrov mleka, približno 65-70 litrov vode. Pri temperaturi okolja nad 300 C pa popijejo, za enako mlečnost, 80-115 litrov vode. Zelo pomembno je tudi, da so napajalniki redno čiščeni in nameščeni dovolj blizu jasli, ker se s pogostejšim pitjem vode poveča tudi zauživanje krme.
Zaradi vročine se zelo zmanjša zauživanje krme, posledica je manjša prebavljivost obroka, omejena oskrba z energijo in vlaknino. Obrok moramo sestaviti tako, da kravam ponudimo krmila, ki so energetsko bogatejša in vsebujejo več v vampu nerazgradljivih beljakovin. Paziti moramo, da močna krmila ne presegajo ½ suhe snovi celotnega obroka, da krma vsebuje dovolj surovih beljakovin (36-40%) in da delež surove vlaknine iz osnovne krme ne pade pod 18 %.
V nasprotnem primeru lahko:
- pade mlečnost in vsebnost mlečne maščobe v mleku,
- zmanjša se izraba hranljivih snovi iz obroka,
- pride do zakisanje vampove vsebine (acidoze)
- ter obolenja parkljev.
Pri visokih okoliških temperaturah se močno poveča tudi potreba po nekaterih rudninskih snoveh, predvsem po natriju, kaliju in magneziju. Kalija je običajno v krmi dovolj, zato ga ne dodajamo. Natrij dodamo v obliki Na bikarbonata (soda), magnezij pa v obliki Mg oksida. Oba pa hkrati lahko tudi preprečujeta zakisanje vampove vsebine.
Še posebej v vročih dneh moramo paziti, da vse spremembe v krmljenju izvedemo postopno. Najbolje je, da se dnevna količina krme razdeli na tri ali več obrokov. Vsaj dva obroka pokladamo živalim v zgodnjih jutranjih urah (med 4. in 6. uro zjutraj) in ob sončnem zahodu (med 20. in 22. uro zvečer). Ne pozabimo tudi na redno odstranjevanje krme iz hleva in tudi z drugih površin v bližini hleva. Plesniva in pokvarjena krma razvije zelo močen vonj, ki krave odvrne tudi od zauživanja sveže krme.
Tretji pomemben ukrep, s katerim lahko omilimo negativni vpliv visokih okoliških temperatur je senčenje in hlajenje živali in njim namenjenih prostorov.
Z zagotovitvijo sence živalim lahko olajšamo obdobje visokih temperatur, s postavitvijo raznih senčnikov tudi močno zmanjšamo neposredno sončno obsevanje.
Živalim moramo omogočiti ustrezno zračenje in rahel prepih, ker pospešuje ohlajanje živali.
V hlevih z betonskimi stenami in tlemi, ki še dodatno izžarevajo toploto, pogosto odpove slemensko zračenje, zato moramo v hlevu odpreti vsa vrata in okna. V večjih hlevih pa lahko namestimo tudi ventilatorje.
Največji učinek, torej najmanjši vpliv vročine, dosežemo s kombinacijo prilagoditve okolja, načina krmljenja in z zadostitvijo potreb živali po sveži vodi.
Kmetijska svetovalka – specialistka za živinorejo
Jasmina Slatnar, univ. dipl.inž. zoot.