Pravi kostanj ima glede tal prav posebne zahteve in dobro uspeva v rahlo kisli laporni zemlji. Če ga sadimo v navadno zemljo, moramo dodati nekaj primerne zemlje izpod kostanjev, ki že dalj časa rastejo v naravi.
KRATKO NAVODILO ZA SAJENJE
Drevesa kostanja zrastejo v optimalnih razmerah tudi čez 10 m v višino, krošnja pa je lahko široka tudi 8 m in več. To moramo pri določitvi sadilnega msta upoštevati.
- razdalja sajenja 10 x 10 m ali več.
- sadilna jama za pravi kostanj naj bo široka 1m in globoka 0,5m.
- sadike sadimo enako globoko kot so bile posajene v drevesnici.
- priporočljivo je sajenje v zaščitno mrežo proti voluharju.
- priporočljivo je dodajanje humusne zemlje (1-2 vedri) dobljene izpod kostanjevih dreves.
- korenine zasujemo s humusno zemljo brez dodajanja gnojil.
- zemljo ob sajenju rahlo pritisnemo h koreninam.
- morebitni hlevski gnoj (2-3 vile) dodamoob straneh sadilne jame - ne sme priti v stik s koreninami oziroma s samo rastlino (tudi ga ne dodajamo nad koreninami).
- mineralno (umetno) gnojilo ob sajenju ne smemo dodajati. Uporabimo ga lahko šele tretje leto po sajenju.
- sadike po sajenju rahlo privežemo h količku in po potrebi zalijemo z vodo.
Navodilo za sajenje kostanjev v PDF obliki - za printanje
KRATEK OPIS SORT PRAVEGA KOSTANJA (Castanea sativa Mill.)
- MARSOL je francoska sorta pravega kostanja. Je naravni križanec evropskega in japonskega kostanja. Raste zelo bujno, precej pokončno. Rodnost je srednja. Odporen proti spomladanskemu in jesenskemu mrazu in malo občutljiv za črnilovko. Cveti zgodaj.
Oprašuje ga sorta precoce migouele in še nekatere druge. Zori v začetku oktobra. V ježici razvijejo dva do trije normalni plodovi, ki so okroglasto trikotne oblike, svetle rdečkasto rjave barve.
Tehtajo povprečno 13 -15 g (80 - 67 plodov v 1 kg).
- MARVAL francoska sorta pravega kostanja. Je naravni križanec evropskega in japonskega kostanja. Drevo je srednje bujne, rahlo pokončne rasti. Cveti srednje zgodaj. Oprašujeta ga sorti precoce migoule in marigoule. Zori v drugi dekadi oktobra.
V ježici sta en ali dva normalno razvita ploda, redkeje trije. Plod je zelo velik, v povprečju tehta 15 - 17 g (67 - 59 plodov v 1 kg). Je široko eliptične trikotne oblike, svetleče, temno rjavo rdečkaste barve, z rahlimi prizami. Najmanj 95 % plodov je monoembrionalnih. Testa se ne zajeda v jedro.
- BOUCHE DE BETIZAC: Drevo je srednje bujno in pokončno. Občutljiv je za spomladanske pozebe in dokaj odporen na kostanjevega raka. Zarodi zgodaj nato rodi redno in dobro. Zori konec septembra oz. začetek oktobra. Razvije dva normalna plodova v ježici. Plod je velik in ploščat, široko eliptične oblike, temno rdečkastorjave barve. Odporen je na kostanjevo šiškarico.
Matjaž MALEŽIČ, inž.kmet.